JANTARNO LETO 2017

Največja in najpomembnejša nahajališča jantarja – okamnele smole iglavcev – ležijo na območju Baltika, kjer ga nabirajo in pridobivajo že več tisočletij. Poleg okrasne funkcije je jantar v zavesti ljudi od prazgodovine pa vse do danes prisoten še s svojimi magičnimi, varovalnimi in zdravilnimi lastnostmi. 

Del jantarne poti, ki je obale Baltika povezovala s Sredozemskim morjem, je v prazgodovini potekal tudi preko Dolenjske, zato se je v Novem mestu, tedanjem evropskem središču s knežjim sedežem, ohranila množica jantarnih izdelkov. Steklarstvo in železarstvo sta bili tisti gospodarski dejavnosti, ki sta omogočali razcvet dolenjskega prostora v 1. tisočletju pr. n. št. Ogrlice iz raznobarvnih bogato okrašenih, na Dolenjskem izdelanih steklenih jagod, dopolnjenih z oranžnordečimi okrašenimi jantarnimi jagodami, ki so jih našli na novomeških grobiščih, so bile spodbuda za obsežnejšo predstavitev te bogate kulturne dediščine.

V Dolenjskem muzeju tako pripravljamo tri razstave:

  • pregledno razstavo »arheoloških« jantarnih izdelkov v Sloveniji z naslovom Jantar – dragulji Baltika v Novem mestu,
  • razstavo o jantarni (»Katarinini«) sobi iz Sankt Peterburga in
  • Jantar in oblika – razstava sodobno oblikovanega jantarja iz Gdanska.

V Novem mestu bosta potekali tudi dve konferenci

  • Mednarodna arheološka konferenca o jantarju in
  • turistično-promocijska Konferenca mest ob jantarni poti

ter številni dogodki in prireditve povezani z jantarjem.