LEON ŠTUKELJ 1898 – 1999

31. 03. 2009 – 31. 12. 2009

Stalna razstava ob 110-letnici rojstva

Venue: Predavalnica
The exhibition is open from 31. marec 2009 to 31. december 2009

Leon Štukelj, legenda svetovnega športa, je zapisan v zgodovini slovenskega športa kot tekmovalec z največ uspehi na velikih mednarodnih športnih tekmovanjih, kot so svetovna prvenstva in olimpijske igre. Uspelo se mu je – kot enemu redkih slovenskih športnikov – uvrstiti v sam svetovni vrh, kjer je bil vse od svetovnega prvenstva v Ljubljani leta 1922 do olimpijskih iger v Berlinu leta 1936, ko je na najboljši in najlepši možni način zaokrožil in končal svojo tekmovalno telovadno pot, s katero je bil povezan več kot dvajset let. Skupno je bil na sedmih velikih svetovnih tekmovanjih kar dvanajstkrat med prvimi tremi, od tega osemkrat prvi, šestkrat drugi in šestkrat tretji. Samo na olimpijskih igrah pa si je pritelovadil šest odličij, od tega dve zlati v Parizu leta 1924, eno zlato in dve bronasti v Amsterdamu leta 1928 in za zaključek kariere še eno srebrno v Berlinu leta 1936. Vsi ti uspehi in osvojene kolajne ga še vedno uvrščajo na mesto najuspešnejšega slovenskega telovadca in športnika vseh časov ter velikana svetovne telovadbe.

Rodil se je v Novem mestu 12. novembra 1898. Že leta 1907 se je vključil v naraščaj novomeškega Sokola in se prvič resno srečal s telovadbo. V mestu ob Krki je preživel svoja otroška leta in mladost, maturiral na gimnaziji in po diplomi na pravni fakulteti opravil še sodniško prakso ter po imenovanju za sodnika tudi najprej služboval. Od tu je odšel na svoja prva tri velika svetovna telovadna tekmovanja, svetovni prvenstvi v Ljubljani 1922. in v Lyonu 1926. leta ter na svoje najuspešnejše olimpijske igre v Parizu leta 1924. Iz dolenjske prestolnice se je leta 1927 preselil v Maribor. Od tam se je udeležil še štirih velikih svetovnih  tekmovanj: olimpijskih iger v Amsterdamu 1928. in Berlinu 1936. leta ter svetovnih prvenstev v Luksemburgu 1930. in v Parizu 1931. leta. V mestu ob Dravi si je osnoval tudi družino, zaključil svojo telovadno in delovno pot ter poln energije in vedrega duha živel vse do 8. novembra 1999, ko je nenadoma umrl in kjer je našel tudi zadnji počitek.