Umetnost za nove dni. Kipi iz Vladne umetnostne zbirke

2. februar 2018

 

Razstava: Umetnost za nove dni
                 Kipi iz Vladne umetnostne zbirke
Avtorica razstave: mag. Mateja Breščak, Narodna galerija
Odprtje: 2. februar 2018, ob 18. uri, Galerija Dolenjskega muzeja

Leta 1986 je Narodna galerija od tedanjega Izvršnega sveta prevzela skrb za Vladno umetnostno zbirko, ki obsega preko 1300 umetnin. Hranjene so v protokolarnih objektih, na ministrstvih in vladnih uradih, del pa je vključenih tudi v stalno zbirko Narodne galerije. Vladna umetnostna zbirka je izredno bogata in raznolika, tako v smislu ikonografije kakor namembnosti. Njeno jedro je zasnoval ban Marko Natlačen leta 1938, ko so v banovinski palači slovesno predstavili pridobljene umetnine.
Kljub plodovitemu kiparskemu ustvarjanju v času nastajanja zbirke pa pomeni kiparski delež v njej samo petnajst odstotkov celote. Kiparski del zbirke tako obsega nekaj več kot dvesto del sedemintridesetih avtorjev iz različnih obdobij od 17. stoletja do abstrakcije v šestdesetih letih preteklega stoletja. Največ kiparskih del v zbirki je nastalo v obdobju od tridesetih do šestdesetih let prejšnjega stoletja.

Slikarska dela iz Vladne umetnostne zbirke so v Narodni galeriji predstavili leta 2014, kiparska v letu 2015. V letu, ko obeležujemo osem desetletij od zasnove zbirke, Narodna galerija izbrana kiparska dela Vladne zbirke predstavlja tudi dolenjskemu občinstvu.

Kiparstvo pred drugo svetovno vojno je nadaljevalo tradicijo na Dunaju šolanih kiparjev in je bilo vezano na skromna naročila male plastike. Vojna je pretrgala razvoj in od predvojnih klasicistično zasnovanih plastik je kiparstvo v zgodnjih štiridesetih letih ohranilo jasne volumne in čvrste oblike. Vojna je omejila spremljanje zunanjih vplivov in kiparsko dejavnost nasploh, po njej pa se je kiparstvo začelo intenzivno obnavljati na slogovnih dosežkih predvojnega. Spremenjeni družbeni odnosi in ideološka kulturna politika v letih graditve nove domovine so vlogo kiparja postavili na drugačne temelje.

Leta 1945 je bila ustanovljena Akademija upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Prvi akademski učitelji, kiparji Boris Kalin, Frančišek Smerdu, Zdenko Kalin, Peter Loboda in Karel Putrih, so študente slogovno usmerjali v realistično kiparstvo, kajti realistična tradicija je bila priznana v boju za novo, revolucionarno vsebino. Povojna doba je bila ugodna za razvoj monumentalne plastike na prostem in z njo je kipar postal soustvarjalec družbenega preroda v duhu dela in obnove. Spomeniki narodnoosvobodilnega boja so izražali ideologijo nove socialistične družbe in tako se je do leta 1953 preoblikovala podoba likovne umetnosti. V spomeniškem kiparstvu so bili poleg Lojzeta Dolinarja akademski profesorji najmočnejši predstavniki, mlajši diplomanti so se uveljavili ob koncu petdesetih let. Generacija šestega desetletja, ki jo najvidneje zastopajo Jakob Savinšek, Stojan Batič, Drago Tršar in Janez Boljka, je prispevala k novi preobrazbi razvoja slovenskega kiparstva.

Razstava v središče postavlja osemindvajset plastik sedemnajstih kiparjev starejše in srednje generacije, ki so živeli in ustvarjali na Slovenskem ter s svojo ustvarjalno dejavnostjo pomembno prispevali k umetniški in kulturni rasti naše države. Izbor del predstavljenih v dolenjski Galeriji tako omogoča vpogled v izjemno plodovito in vsebinsko izrazno kiparsko snovanje avtorjev, kot so Jakob Savinšek, Zdenko Kalin, Boris Kalin, Karel Putrih, Stojan Batič, Tone Lapajne, Ivan Štrekelj, Janez Pirnat, Drago Tršar, Lojze Dolinar, Janez Lenassi, Frančišek Smerdu, France Kralj, Ivan Napotnik, Janez Boljka, Aladar Zahariaš in Vladimir Štoviček.

Razstava Umetnost za nove dni. Kipi iz Vladne umetnostne zbirke kot pars pro toto hkrati zagotavlja vpogled v razvoj kiparskega ustvarjanja v petih desetletjih 20. stoletja pri nas – od dvajsetih do sedemdesetih let –, s poudarkom na obdobju po drugi svetovni vojni, ko se je kiparsko ustvarjanje prvih generacij na ljubljanski akademiji šolanih kiparjev in zaradi ekspanzije spomeniške plastike še posebno razmahnilo.

Razstava bo v Galeriji Dolenjskega muzeja na ogled do 21. aprila 2018.


E- vabilo