V letu 2026 bomo v Dolenjskem muzeju med drugim pripravljali vsebine, posvečene kulinariki. Radi bi jih oblikovali skupaj z vami – z vašimi spomini, znanjem in izkušnjami. Vabimo vas, da z nami delite pripovedi o pripravi starih in novih jedi, ki so jih poznali vaši starši in stari starši, pa tudi tiste, ki jih še danes pripravljate v svojih družinah. Z veseljem vas bomo obiskali na terenu, prisluhnili vašim zgodbam in jih zabeležili za prihodnje rodove.
Vaši spomini in znanje so dragocen del naše skupne dediščine. Skupaj jih lahko ohranimo in predstavimo širši javnosti.
Kontaktirate nas lahko:
07 373 11 23 ali
alenka.strazisar.lamovsek@dolenjskimuzej.si
Ali poznate kravajce?
V časih, ko so ljudje znali izkoristiti prav vse, kar je bilo na voljo, so nastajale tudi posebnosti, kot so kravajci – naravni kvas iz pene, ki se je nabrala pri vretju mošta.
Sogovornica iz Šentjerneja se spominja: »Ko je mošt vre, smo tisto peno pobrali, jo zamesili v moko, da je vzhajalo, nato pa oblikovali majhne hlebčke in jih posušili. Zvečer smo jih namočili, zjutraj pa uporabili za kruh. Veliko smo jih shranili – od vsake peke kruha malo, da je bilo še za drugič.«
Izdelovanje kravajcev so v 50. letih 20. stoletja dokumentirale tudi Orlove skupine, ko so etnologi hodili po terenu. V Gorenji vasi pri Mokronogu, pri Jermanovih, so jih še poznali. V Slovenskem etnografskem muzeju hranijo celo fotografijo gospodinje, ki kravajce suši na deski pred hišo.
Na terenu smo se pogovarjali z različnimi sogovorniki o izdelovanju kravajcev. Anton Lamovšek in Rezika Jerman se spominjata, kako so jih izdelovali v Mirnski dolini. Postopek je bil preprost: peno, ki se je nabrala pri vretju mošta, so zamesili z moko – najboljša je bila ržena. Iz zmesi so oblikovali majhne hlebčke, jih posušili na zraku in shranili v suh, temen prostor. Izdelovali so jih jeseni, ko je bil mošt svež, uporabljali pa vse do naslednje sezone. Ko so jih potrebovali, so hlebček nadrobili v toplo vodo, počakali, da so se kvasovke »zbudile«, in nato pripravili testo.
Kravajci so lep primer iznajdljivosti in trajnostnega ravnanja naših prednikov – ničesar niso zavrgli, vse so znali uporabiti.
Pridobljene informacije smo preizkusili tudi sami: izdelali smo kravajce, jih posušili in shranili. Pri pripravi kruha smo jih namočili v mlačno vodo, pustili približno 12 ur, nato pa zamesili testo s potrebnimi sestavinami, ga pustili vzhajati in spekli kruh.
Besedilo in fotografije: Alenka Stražišar Lamovšek, kustosinja Dolenjskega muzeja Novo mesto
