Kustodinja Dolenjskega muzeja Ivica Križ je prejemnica Murkove nagrade za življenjsko delo

Včeraj, 11. novembra 2019, je bila v Sinagogi v Mariboru slavnostna podelitev Murkovih nagrad, ki jih Slovensko etnološko društvo (SED) podeljuje vsako leto za posebne dosežke na področju etnološkega muzealstva. Letošnja nagrajenka za življenjsko delo je etnologinja in arheologinja Dolenjskega muzeja Novo mesto, Ivica Križ.
Nagrade nosijo ime po dr. Matiji Murku, ki je deloval na številnih področjih, etnologi in kulturni antropologi pa ga imajo za utemeljitelja etnologije kot znanosti in treh področij etnološkega zanimanja: duhovne, gmotne in družbene kulture.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zbrane je v imenu Mestne občine Maribor najprej nagovoril župan Aleksander Saša Arsenovič, v imenu Slovenskega Etnološkega društva pa sedanja predsednica Alenka Černelič Krošelj. Slavnostna govornica ba je bila lanska Murkova nagrajenka za življenjsko delo Maja Godina Golija.
Dobitnica letošnje nagrade je po soglasni odločitvi komisije v sestavi Katalin Munde Hirnök, Jelke Pšajd, Tomaža Simetinger in Marka Terseglava kot predsednika, Ivica Križ. “Zdaj muzejska svetovalka Dolenjskega muzeja v Novem mestu tam že od leta 1980 vodi kustodiat za etnologijo, ki je danes po njeni zaslugi izvrsten in prepoznaven primer etnološkega muzealstva. Na tako visoko raven ga je pripeljala prav nagrajenka, ker je svoje etnološko delo zasnovala široko, s poudarkom na terenskem delu, raziskovanju in predstavljanju. Ob tem se je ves čas zavedala pomena objav in s tem popularizacije etnološkega dela in dediščine,” piše v obrazložitvi.

Območje raziskovalnega dela Ivice Križ je ožja Dolenjska, vsebinsko pa način življenja dolenjskega kmečkega in obrtniškega prebivalstva s poudarkom na medičarstvu, lončarstvu, opekarstvu, keramični industriji, lutkarstvu, fotografiji in otroških igračah. Na teh področjih je opravila sistematične terenske raziskave in topografije občin Novo mesto in Šentjernej, obrti pa v Škocjanu in Šentjerneju z okolico. Sproti je s svojim delom seznanjala javnost s številnimi članki v Dolenjskem listu in v strokovnih revijah. Vrh njenega strokovnega in terenskega dela je stalna etnološka razstava Dolenjska in njeni ljudje.
Število predmetov etnološke zbirke v Dolenjskem muzeju se je v času njenega službovanja izredno povečalo. Pridobila je celotne obrtne delavnice: tkalsko, lončarsko, mlinarsko, kolarsko, sodarsko, kovaško in čevljarsko in številne druge predmete iz življenja dolenjskega človeka. Marsikdaj so bili terenski delovni pogoji na meji vzdržnega in dopustnega. Ivica Križ je imela vedno zelo spoštljiv in človeško topel odnos z informatorji na terenu, s čimer je vzpostavljala naklonjenost ljudi do muzejskega dela v lokalnem okolju. Veliko pozornost je namenjala kataloški objavi predmetov, s katerimi je dolgoročno poskrbela za dostopnost gradiva tako raziskovalcem kot širši javnosti.
Plod raziskovalnega in terenskega dela so bile odmevne razstave z obsežnimi razstavnimi katalogi. Med občasnimi razstavami pa po obsegu raziskav in objav izstopajo naslednje: Od antičnega vrča do majolike, Medičarstvo in svečarstvo na Dolenjskem, Nazaj v otroški raj – igre in igrače na Dolenjskem, Pečarska in keramična industrija v Novem mestu, Opekarstvo na Dolenjskem, Fotografija novomeških avtorjev; bila je tudi soavtorica razstave in monografije Tisočletje na okljuku Krke.