Letošnji gostje iz Biskupina na Poljskem na Prazniku situl

Iskanje
Splošni filtri

Poljski Arheološki muzej v Biskupinu na Prazniku situl v Novem mestu. Naselja iz bronaste dobe na jantarni poti.

Arheološki muzej v Biskupinu je eden izmed največjih in najbolj znanih arheoloških parkov v Evropi. Na tem območju se nahajajo bogati ostanki naselbin, ki segajo od kamene dobe do zgodnjega srednjega veka. Posebnost prestavljajo ostanki utrjenega naselja iz pozne bronaste in zgodnje železne dobe. Zaradi dobre ohranjenosti lesenih konstrukcij so Biskupin že v 30. letih 20. stoletja poimenovali „Poljski Pompeji”.

Danes so na območju muzeja postavljene rekonstrukcije prazgodovinskih in zgodnjesrednjeveških naselij, med katerimi posebno mesto zavzema slavno naselje iz pozne bronaste dobe ter zgodnjega srednjega veka. To odkritje se je izkazalo kot izjemno pomembno za t.i. arheologijo mokrih tal, ki se ukvarja z raziskovanjem najdišč na močvirnatih in šotnih tleh. Najdišče je uvrščeno med 100 najpomembnejših arheoloških odkritij 20. stoletja.
Na območju arheološkega parka so na ogled še rekonstrukcije
• tabora kamenodobnih lovcev in nabiralcev iz srednje kamene dobe,
• naselje prvih kmetov iz mlajše kamene dobe,
• utrjene naselbine na polotoku iz preloma bronaste dobe v železno,
• grobnic iz zgodnje železne dobe,
• vasice iz zgodnjega srednjega veka (iz obdobja vladavine prve poljske dinastije – Piastov).

Zgodovina prvih raziskovalnih izkopavanj v Biskupinu sega v trideseta leta 20. stoletja. Takrat je tamkajšnji učitelj odkril kole, ki so moleli iz vode, ter o odkritju obvestil profesorja Józefa Kostrzewskega, enega najbolj cenjenih poljskih arheologov. Raziskave so se pričele leta 1934. Strokovnjaki so kmalu ugotovili, da gre za posebno naselje, o čemer je pričala lesena gradnja velikega utrjenegaa naselja izpred več tisočletij. Profesor Kostrzewski, ki se je zavedal edinstvenosti tega odkritja in njegovega pomena za raziskovanje prazgodovine na Poljskem in v Evropi, je uvedel inovativen pristop interdisciplinarnarnega raziskovanja, pri katerem so sodelovali antropologi, arheozoologi, botaniki, geomorfologi, kemiki in arhitekti. V Biskupinu so razvili pionirsko tehniko fotografiranja iz privezanega balona, ki se je izkazala kot izjemen doprinos k dokumentiranju arheološkega najdišča.
Rekonstrukcija naselja obsega velik del stavb, ki ga je v preteklosti sestavljalo 106 hiš v trinajstih vrstah, med katerimi so se vile ulice, tlakovane z lesenimi bruni. Krožna ulica, ki je omogočala lažji prehod, je potekala tudi okoli urejenega niza hiš. Celotno naselje je bilo obdano z obzidjem, ki je pri tleh merilo v širino tudi 3 metre, njegova višina pa ostaja neznana. Obzidno konstrukcijo je sestavljalo ogrodje iz dveh vrst lesenih tramov, vezanih v slogu brunarice, vmesni prostor pa je bil napolnjen z zemljo, peskom in kamenjem. Da bi obrambni zid obvarovali pred poškodbami zaradi vode, so z jezerske strani namestili vrste kolov, ki so služili kot valobran in lomilec ledu. Naselje je bilo zgrajeno na otoku, tako da je bil edini dostop do njega prek mosta. Vhod v naselje so varovala velika dvokrilna vrata. Dendrokronološke raziskave gradbenega lesa so pokazale, da je bil ta posekan okoli leta 734 pr. n. št., in sicer več kot polovica pozimi med letoma 738 in 737 pr. n. št. To je bil čas, ko so v stari Grčiji in Italiji nastajala prva mesta, npr. Šparta in Rim.
V Arheološkem muzeju v Biskupinu redno potekajo številni dogodki, kjer lahko obiskovalci v rekonstruirani podobi spozanjo, kako so živeli ljudje v kameni dobi, s kakšnimi težavami, povezanimi z delovanjem velike naselbine, so se soočali na prelomu bronaste dobe v železno, kako je potekalo delo obrtnikov in na kakšen način so izdelovali predmete v zgodnjem srednjem veku. Predstavljamo tudi teme, ki nam približajo kuhinjo v pradavnini, življenje bojevnikov ter skrivnosti arheologovega dela. Največji dogodek v muzeju Biskupin, Arheološki festival, poteka že od leta 1995. Odvija se septembra in traja več dni. V tem času muzej številnim obiskovalcem približa izbrane teme s področja arheologije Poljske, Evrope in sveta. Na lanskem jubilejnem 25. festivalu so gostje spoznavali kulturo Slovanov, Vikingov, Keltov, občudovali Rimljane, stare Egipčane in spoznali zanimivosti o severnoameriških Indijancih ter kulturo Japonske – Dežele vzhajajočega sonca.
Med obiskom Arheološkega muzeja v Biskupinu lahko vedno naletite na različne predstavitve, ki prikazujejo rekonstruirane tehnike izdelave različnih predmetov. Ogledate si lahko delo kamnoseka iz kamene dobe, izdelovalca glinenih posod s konca bronaste dobe in začetka železne pa tudi delo različnih drugih zgodnjesrednjeveških obrtnikov.
Posebej za goste Praznika situl bodo prikazali delovanje potujoče livarske delavnice iz časov, ko je živela naselbina v Biskupinu. V času, ko so metalurgi z juga Evrope sloveli po izdelovanju situl, je bil na severu bron najbolj zaželen pokazatelj družbenega statusa. Iz brona so izdelovali okrasje, orožje in orodje. Pridobivanje brona pa ni bilo preprosto, potekalo je prek zapletene menjave, ki je pogosto potekala na večje razdalje. O njeni razsežnosti pričajo tudi številne najdbe situl na območju Poljske.
Metalurg bo prikazal številne tehnike obdelave brona. Tako kot so to počeli pred daljnimi 2700 leti, bo tudi danes uporabil kalupe iz kamnov, peska in keramike po postopku izgubljenega voska. Na ogled bodo vsi koraki v procesu obdelave brona – od modelov iz voska, livarskih kalupov pa do ulivanja. Na ognjišču, ki ga bomo segreli nad 1000 stopnj Celzija, bomo stalili bron in ga pred očmi obiskovalcev vlili v kalupe. Ko se bo ohladil, bomo videli, na kakšen način ga je najbolje obdelati, da bo postal svetleč predmet, ki bi si ga vsakdo želel.
V sodelovanju s poljskimi arheologi bodo obiskovalcem Praznika situl ponudili tudi prikaz obdelave jantarja, ki že tisočletja povezuje Novo mesto in obalo poljskega Baltika. Prav tam so največja in najpomembnejša nahajališča jantarja, ki so ga ljudje že pred tisočletji pričeli nabirati in tovoriti proti jugu. Jantarna pot je ime koridorja, po katerem je potekal prenos in prevoz te čarobne, oranžno rumene snovi h kupcem ob Jadranskem morju in širše, ob Sredozemskem morju. Prazgodovinski del poti je potekal tudi prek Dolenjske in Novega mesta, ki je v tem času bilo eno izmed evropskih središč. Prav zato se je na tem območju ohranilo več jantarnih izdelkov.
Z izdelavo kopij prazgodovinskega nakita bosta dogajanje obogatila tudi Marta Krzyżanowska in Mateusz Frankiewicz, ki talita steklo in izdelujeta steklene jagode prav tako kot v bronasti in železni dobi.