Zbiralna politika

 

Zbiralna politika Dolenjskega muzeja poteka v skladu z ustanovitvenim aktom muzeja, nacionalno zakonodajo in z mednarodnimi predpisi. Muzej pri pridobivanju gradiva spoštuje konvencije, uredbe in zakone, ki opredeljujejo ravnanje z dediščino (UNESCO-va Konvencija o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih, Uredba Sveta (ES) o izvozu kulturne dediščine, ki določa pravila o trgovini s predmeti kulturne dediščine s tretjimi državami, itd).

Muzej si v svojem zbiranju prizadeva, da predstavlja vsaka nova pridobitev ne le izboljšavo ampak tudi okrepitev muzejske zbirke, pri čemer smotrno pridobiva tiste predmete, za katere lahko tudi ustrezno skrbi, jih hrani in po potrebi uporablja.

Muzej ima tudi jasno stališče glede donacij. Če morebitnih zahtev darovalca ne more izpolniti, se mora taki donaciji odreči.

Zbiralna politika Dolenjskega muzeja Novo mesto je usmerjena v zbiranje predmetov in drugega muzejskega gradiva kot pomembnih pričevanj o preteklosti Novega mesta in Dolenjske. Tako predmeti, kot gradivo so nastali na tem območju, prikazujejo to območje ali pa so jih le uporabljali ljudje, ki so tu prebivali. Zbiralna politika se izvaja na geografskem območju, kjer muzej opravlja državno javno službo: v občinah Novo mesto, Šmarješke Toplice, Škocjan, Šentjernej, Trebnje, Mirna Peč, Dolenjske Toplice, Straža, Šentrupert, Žužemberk, Mokronog – Trebelno in Mirna. Pomemben del zbiralne politike Dolenjskega muzeja so tudi arheološka izkopavanja, s katerimi arheološki oddelek oz. muzej vsako leto pridobi številne nove najdbe.

Znotraj zbiralne politike muzeja ima vsak oddelek opredeljene posamezne zbirke, v okviru katerih na različne načine poteka pridobivanje muzejskega gradiva. V nadaljevanju je podrobnejša predstavitev zbiranja muzejskega gradiva po posameznih oddelkih:

Oddelek za arheologijo

Arheološki oddelek zbira, hrani in proučuje arheološko dediščino, z njo povezane dokumente in ostalo gradivo.
Arheološko premično dediščino predstavljajo vse materialne ostaline najdene v zemlji in vodi, ki so starejše od 100 let, ali povezane z vojaškimi konflikti starejšimi od 50 let in predstavljajo primarni vir za preučevanje preteklosti. Glede na obdobja nastanka in uporabe teh ostalin, arheološki oddelek gradivo zbira in hrani v naslednjih zbirkah:

1) prazgodovinska zbirka
2) rimska zbirka
3) zgodnjesrednjeveška zbirka
4) zbirka situlskih spomenikov
5) zbirka arheoloških razglednic
6) zbirka arheoloških plakatov
7) geološka zbirka

Gradivo v omenjenih zbirkah muzej pretežno pridobiva z arheološkimi izkopavanji, pa tudi z darili in v minimalnem obsegu z nakupi. Arheološka izkopavanja na območju delovanja Dolenjskega muzeja izvaja sam muzej, drugi pooblaščeni javni zavodi in zasebniki ter zasebni zavodi.
Temeljna usmeritev zbiralne politike arheološkega oddelka je podana v Sklepu o ustanovitvi javnega zavoda, ustrezno statusu in poslanstvu Dolenjskega muzeja.


Oddelek za etnologijo

Etnološki oddelek zbira premično etnološko dediščino in delno tudi nesnovno dediščino tako iz ruralnega kot urbanega okolja, ki je nastala ali se uporabljala na območju Dolenjske. Pri etnološki dediščini prevladujoči kriterij zbiranja ni estetika predmetov, temveč njihova pričevalna vrednost o načinu življenja na tem območju. Časovni kriterij je pri etnološki dediščini težko natančno opredeljiv, vendar pa se načelno zbira predmete od novega veka do danes, dejansko pa od 18. stoletja do danes.

Kriterij zbiranja glede na snov in način izdelave:
- zbira se vse materiale ter tako
- zbira se ročno, strojno ali industrijsko izdelane predmete.

Vsebinski kriterij zbiranja:
- zbiranje predmetov s področja materialne, socialne in duhovne kulture: gospodarstvo (nabiralništvo, lov, ribolov, poljedelstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, živinoreja, čebelarstvo; obrt, rudarstvo, trgovina in industrija), komunikacijska sredstva, bivalna kultura, oblačilna kultura, prehrana, šport, glasba, šege, igre odraslih in otrok, verovanje, družbena kultura (različne skupnosti, društva…), ljudska umetnost.

Po vsebini in po količini so predmeti uvrščeni v zbirke ali podzbirke (npr. zbirka podobic; zbirka lončevine in keramike, zbirka medičarstva in svečarstva s podzbirko lesenih rezljani modelov za lect, slike na steklo…)
Zbiralna politika kustodiata je usmerjena v načrtno in kvalitetno dopolnjevanje obstoječih zbirk.


Oddelek za kulturno zgodovino

Oddelek za kulturno zgodovino zbira predmete uporabne umetnosti in slikovno gradivo, ki je nastalo ali bilo v uporabi na ožjem Dolenjskem od visokega srednjega veka do 20. stoletja in izraža materialno in duhovno kulturo prebivalcev v delokrogu Dolenjskega muzeja. Po pomenu izstopata dve področji in sicer zgodovina mest, trgov in vasi ter zgodovina in izdelki železarne na Dvoru. Na oddelku so v grobem formirane naslednje zbirke, ki se ves čas dopolnjujejo: zbirka izdelkov Železarne Dvor, zbirka pohištva, zbirka tekstilij (meščanska oblačila, društvene uniforme, zastave itd), zbirka orožja, zbirka fotografij in razglednic, zbirka listin in drobnega tiska, zbirka fotografskih plošč, zbirka kamnitih spomenikov in zbirka predmetov uporabne umetnosti (kuhalna in servirna posoda, igrače, cerkvena oprema, drobni predmeti meščanske in grajske stanovanjske opreme, glasbeni albumi itd).


Oddelek za novejšo zgodovino

Oddelek za novejšo zgodovino zbira predmete in gradivo, ki pomembno dokumentirajo, pojasnjujejo ali prikazujejo dogodke in življenje v prostoru, ki ga pokriva Dolenjski muzej, v obdobju od začetka 20. stoletja do danes. Predmeti se nanašajo na: državno, deželno in lokalno upravo; vojaške in civilne strukture (vojska, orožništvo/policija, sodstvo, uradništvo, šolstvo, cerkev); poklice in gospodarsko dejavnost; kulturo in znanost; okus in nravi; zasebnost; posebno udejstvovanje posameznikov (zbirateljstvo, društva, politika in šport); zgodovino uporabne umetnosti (umetna obrt, industrijsko in unikatno oblikovanje). Na oddelku so formirane naslednje zbirke, ki se ves čas dopolnjujejo: Zbirka orožja in vojaške opreme, zbirka uniform in drugih tekstilnih izdelkov, zdravstvena zbirka, zbirka internacija, zbirka denarja, odlikovanj, plaket, značk in žigov, zbirka Kolesarskega kluba Novo mesto, zbirka napisnih tabel, zbirka drobnih tiskovin, zbirka plakatov, lepakov in letakov, zbirka gospodarstvo, zbirka osebnih predmetov in dokumentov, zbirka fotografij in negativov.

Merila dopolnjevanja zbirk so:
1) časovni okvir zbirk obsega obdobja od začetka 20. stoletja do danes,
2) prostorski okvir zbirk obsega geografsko območje, ki ga pokriva Dolenjski muzej
Novo mesto,
3) provenienca obsega predmete, ki so bili izdelani na območju, ki ga pokriva muzej
ali so bili na tem območju v uporabi ali pa so jih uporabljali ljudje, ki izvirajo iz tega
območja
4) primerjalno gradivo obsega kvalitetne, umetniško ali zgodovinsko pričevalno
najbolj izpovedne predmete,
5) za zbirke uporabne umetnosti veljajo vsi navedeni kriteriji, poleg teh pa še:
Tipičnost predmetov v določenem obdobju; kvaliteta izdelave, forme in materialov;
povezanost z izdelovalci, naročniki, uporabniki.


Oddelek za umetnostno zgodovino

Oddelek za umetnostno zgodovino zbira likovna dela iz različnih obdobij, različnih izraznih slogov (od tradicionalnega realističnega, modernega do sodobnega likovnega ustvarjanja), različnih likovnih tehnik (umetniška risba, slika, grafika in kiparska dela). Oddelek tako hrani zbirko baročnih in meščanskih slikarjev, likovne zbirke slikarjev Josipa Germa, Ivana Vavpotiča, Božidarja Jakca ter Vladimirja Lamuta, zbirko bronastih medalj in plaket Vladimirja Štovička, zbirko umetniških fotografij, umetniške keramike ter umetniške grafike.

Pri svojem zbiranju se osredotoča na naslednje tematske sklope:
- vedute in krajine Dolenjske,
- portrete pomembnejših osebnosti Dolenjske,
- upodobitve historičnih dogodkov vezanih na lokalno zgodovino,
- umetniška risba in grafika.

Prioritete zbiranja:
- pridobivanje del tistih umetnikov, ki so v preteklosti ali še vedno bistveno
zaznamujejo lokalno ustvarjalnost na področju Dolenjske,
- dopolnjevanje že obstoječih zbirk, s skrbno premišljenim izborom tistih del, ki
predstavljajo pomembno ali celo ključno dopolnitev zbirke,
- usmeritev k zbiranju in odkupom ogroženega ter redkega likovnega gradiva, ki je
umetniško ali zgodovinsko pričevalno močno izpovedno in posebnega pomena za
zgodovino likovnega ustvarjanja na Dolenjskem.


Jakčev dom

Enota Jakčev dom zbira umetniška likovna dela z morebitnim pripadajočim dokumentarnim gradivom (neposredno vezanim na umetnika ali njegovo delo), ki se nanašajo na že obstoječe likovne zbirke (Zbirka likovnih del Božidarja Jakca, Likovnopedagoška zbirka, Sodobna likovna zbirka), in sicer upoštevajoč dva kriterija; kvalitativni (umetniški) in tematski vidik.