ŽENSKE ZGODBE Mitske podobe in realnost skozi muzejske predmete

 

Lokacija: Mala dvorana
Razstava bo na ogled: 1. junij 2022 - 24. julij 2022

Razstava je nastala v sodelovanju 12 muzealcev iz 9 slovenskih muzejev. Osrednji motiv skupne medmuzejske razstave je drevo trdoleske, ki je raslo na grobu Alme Karlin. Naj nam bo njen značaj, volja in želja po znanju vodilo na naši življenjski in strokovni poti.

Predstavljeno je 12 ženskih zgodb, ki se razpredajo kar 2700 let v preteklost in se srečajo v 20. stoletju. V pripovedih o materi, soprogi, sužnji, kraljici, gospodarici, delavki, popotnici in mornarki zrcalimo sedanjost skozi preteklost. Današnja ženska se z vsemi sredstvi izvija iz tradicionalnih vlog, sodobna znanost ji ponuja ne le nov obraz, drugačen status, celo spremembo spola in predvsem večno mladost. V smislu sodobnega muzeja si razstava in katalog zastavljata nalogo kritičnega razmisleka: Je sodobnost ženskam več dala ali vzela in za kaj je koga prikrajšala?

Prvo mesto pripada novomeški kneginji s Kapiteljske njive, ki je tokrat gostiteljica.
Dvojni keltski grob iz Brežic vsebuje ženske in moške pridatke. K zadnjemu počitku so ju položili istočasno.
Skozi simbolne upodobitve na rimski oljenki iz Kranja spoznamo zgodbo o koncu kraljice Kleopatre.
Podobo rimske žene nam prinašajo trije kovanci iz Pirana.
Mozaik z upodobitvijo Evrope, odkrit na Ptuju, odstira nasilje nad ženskami in priča o neminljivih selitvenih tokovih.
Srebrna lasna igla skriva zgodbo o skrivnostni in pomembni ženski v 6. stoletju z Rifnika.
Zgodbo žalostne matere predstavlja izjemna najdba otroškega groba iz Križišča pri Spodnjih Škofijah.
Podobno moderne ženske 16. stoletja prinaša upodobitve ženskega portreta na krožniku loške meščanske keramike.
Zgodba o ugrabitvi Evrope je navdihnila slikarja Frančiška Karla Remba, ki je poslikal viteško dvorano gradu Brežice.
Ženske so opravljale tudi moška dela. Industrija jih je postavila tudi med železarje in jeklarje v Ravnah na Koroškem.
Preseganje vseh mogočih meja, tako telesnih, duhovnih, družbenih, fizičnih upodablja življenjska pot Alme Karlin iz Celja.
Zgodba o Savi in Jolandi pripoveduje o vključevanju dveh mladih žensk v tradicionalno moški poklic pomorščaka.