- Lokacija: Predavalnica
Spominska razstava ob 170. letnici rojstva Ferdinanda Seidla, Novomeščana, naravovarstvenika in akademika prinaša vpogled v njegovo življenje in znanstveno delo s poudarkom na Novem mestu in Dolenjski.
Njegovo življenje in raziskovalno delo na razstavi predstavljamo preko fotografij, besedil, dokumentov in predmetov. V njegovi skromni zapuščini, ki jo hranimo različne slovenske in novomeške institucije, prevladuje dokumentarno rokopisno gradivo, kot so osebni in drugi
dokumenti, korespondenca, članki in knjige. Osebna predmetna dediščina v povezavi prof. Seidla je maloštevilna. Predmeti, geološki kompas, pohodni cepin, diploma za častno članstvo Muzejskega društva za Kranjsko in škatlica, v kateri mu je bil po pošti poslan fosil, ki jih
izpostavljamo na razstavi, so zato izredno dragoceni. Razen škatlice, so ostali predmeti prvič predstavljeni javnosti.
Prof. Seidl se je rodil 10. marca 1856 v Novem mestu kot prvi izmed šestih otrok v družini steklarskega mojstra Ferdinanda Seidla, Čeha po rodu, in njegove žene Alojzije, rojene Kalčič. V rojstnem kraju je obiskoval ljudsko šolo in gimnazijo, med 1874 in 1880 pa je študiral prirodopis, fiziko in matematiko na filozofski fakulteti v Gradcu. Poučeval je na meščanski šoli v Krškem in na realki v Gorici. Po upokojitvi, aprila 1915 se je z ženo Pavlino vrnil v rodno Novo mesto. Za zasluge na področju znanosti je prejel več nazivov, za rednega ali častnega člana je bil izvoljen v več domačih in tujih znanstvenih društvih. Bogato življenjsko pot je sklenil 1. decembra 1942, pokopan je na novomeškem pokopališču v Ločni.
Prof. Seidl je prvi moderni slovenski naravoslovec in intelektualec evropskega formata. Nova znanstvena spoznanja je preko svojih strokovnih in poljudnih del prenašal v slovenski prostor in tako oral ledino na področju meteorologije, seizmologije in geologije ter tudi botanike, varstva narave in celo sociologije.
Štejemo ga za avtorja prvega slovenskega nacionalnega naravovarstvenega programa, saj je bil pobudnik Spomenice o varstvu narave, ki jo je leta 1920 pripravil Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov Muzejskega društva za Slovenijo. Na njegovo pobudo je bila
leta 1921 odkrita spominska plošča pisatelju Janezu Trdini na hiši ob cesti Novo mesto–Metlika. Uresničena je bila tudi Seidlova pobuda, da se vrh Gorjancev sv. Jera preimenuje v Trdinov vrh. Prof. Seidl je idejni snovalec zavarovanja in ureditve studenca Gospodična.
Za Dolenjski muzej Novo mesto Jasna Dokl Osolnik/ Avtorica razstave Marjeta Bregar/ Strokovni sodelavec Andrej Hudoklin/ Oblikovanje Katja Keserič Markovič/ Jezikovni pregled Alenka Klemenc/ Muzejski predmeti Dolenjski muzej Novo mesto/ Konservacija predmetov Simon Bobnar/ Tisk panojev Reklame Žarn/ Novo mesto, marec 2026
