Dolenjska in njeni ljudje

Razstava prikazuje območje osrednje Dolenjske, ki je bila v preteklosti izrazito agrarna pokrajina. Dve tretjini njenega prebivalstva sta se s kmetijstvom in dejavnostmi povezanimi z njim preživljali še vse do 60. let 20. stoletja.

Dolenjska in njeni ljudje – kmetijstvo, foto Branko Babič.
Dolenjska in njeni ljudje – ljudska umetnost, čebelarstvo, čevljarska in usnjarska obrt, foto Branko Babič.
Dolenjska in njeni ljudje – medičarska in svečarska obrt, foto Branko Babič.
Dolenjska in njeni ljudje, mlinarstvo in vinogradništvo, foto Branko Babič.

Na razstavi osnovno zgodbo o življenju in delu kmečkega prebivalstva in obrtnikov v 19. ter v prvi polovici 20. stoletja pripovedujemo s predmeti, dokumentarno fotografijo, slikovnim gradivom ter kratkimi besedili v slovenskem in angleškem jeziku.

Kot v dopolnitev klasično postavljeni razstavi je ena od sob namenjena prikazu avdiovizualnih vsebin v digitalizirani obliki. Poudarek razstave je na predstavitvi materialne kulture, predvsem gospodarskih dejavnosti od nabiralništva, lova, lova na polhe, ribolova do živinoreje in poljedelstva ter vinogradništva, ki je dajalo značilen pečat tej pokrajini že od srednjega veka dalje.

Od obrtnih dejavnosti pa so prikazane tako mestne kot podeželske obrti: mlinarstvo, usnjarstvo in čevljarstvo, lončarstvo ter novomeška tovarna Keramika.

Čevljarsko orodje, sredina 20. stoletja. Foto Branko Babič.
Vrša za lovljenje rib in rakov, Vavta vas, prva polovica 20. stoletja. Foto Branko Babič.
Modeli za lect, avtor novomeški lectar Matija Kutnar, prva polovica 19. stoletja. Foto Branko Babič.
Naborniki, avtor Srečko Kotar, izdelek tovarne Keramika Novo mesto, 1938.

Pri medičarski in svečarski obrti predstavljamo eno redkih v celoti ohranjenih lectarskih delavnic v Sloveniji z bogato zbirko lesenih rezljanih modelov za lect in voščene votive iz 18. in 19. stoletja. 

Tudi mlinarsko in lončarsko obrt predstavljamo v obliki rekonstrukcije lončarske delavnice in mlina z izvirno opremo.

Od nesnovne dediščine pa predstavljamo ljudsko likovno umetnost in šege koledarskega kroga: pustne, velikonočne in božične šege. 

Pustna kamela – » kamejlca«, Lopata pri Žužemberku, prva polovica 20. stoletja. Foto Branko Babič.
Panjske končnice, Šentjernej, začetek 20. stoletja. Foto Branko Babič.