Peter Kozler – Zemljovid slovenske dežele in pokrajin

Iskanje
Splošni filtri
25. 10. 2013 – 22. 02. 2014

V slovenski politični, gospodarski in kulturni zgodovini 19. stoletja je družina Kozler odigrala pomembno vlogo. Njeni člani so pripadali tako nemškemu kot tudi slovenskemu meščanstvu. Nagel vzpon družine Kozler, se je začel kmalu po letu 1820. Skupaj z Rudeži  iz Ribniške doline predstavlja primer, kako se je bilo mogoče iz vrst preprostega okolja povzpeti v vrh tedanjega političnega in gospodarskega življenja na Kranjskem.

Družina Kozler, imenovana tudi Kosler, je kočevarska trgovska družina s Kočevske. Za njenega začetnika raziskovalci štejejo Janeza Kozlerja II. (17801864). S krošnjarjenjem in trgovino z južnim sadjem si je pravzaprav iz nič in v razmeroma kratkem času pridobil precejšnje bogastvo. Nedvomno je bil med najbogatejšimi na tedanjem Kranjskem, morda celo najbogatejši svoje dobe. V drugem zakonu z Marijo Seemann je imel sinove Janeza, Josipa in Petra.

Peter Kozler, Zemljovid slovenske dežele in pokrajin, konec leta 1864
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Peter Kozler (1824-1879), olje, platno, okoli 1870
Zasebna last, foto Exportprojekt, 1995

Najbolj znan član družine Kozler je Peter Kozler. Rodil se je 16. februarja 1824 v Kočah pri Kočevski Reki. Do svojega sedmega leta je govoril samo nemško oziroma kočevarsko. Nato ga je mati poslala “v uk” k ekspozitu Jakobu Jerinu na Sv. Gregor pri Velikih Laščah, kjer se je poleg branja in pisanja naučil tudi prvih slovenskih besed. Med šolanjem v Ljubljani “se je dodobra izuril v slovenščini” in povsem navdušil za slovenstvo. Oče ga je zatem poslal še na študij logike in fizike v Padovo in Pavio. Leta 1855 se je poročil z Marijo Zorman. V zakonu se jima je rodilo pet otrok. Po dolgi in hudi bolezni je umrl 16. aprila 1879 na Cekinovem gradu v Ljubljani, star komaj 55 let. Peter Kozler je za svoje delo na političnem, kulturnem, gospodarskem in narodnoprebudnem področju prejel številna priznanja in diplome.

Po šolanju v Italiji ga je študijska pot leta 1843 vodila še na Dunaj na študij prava. V revolucionarnem letu 1848 je opravil sodniški izpit in se zaposlil kot pripravnik. Leto dni kasneje je opustil odvetniško službo na Dunaju, se vrnil domov in zaposlil v državni službi. Politično prepričanje in javno delovanje ga sprva nista ovirala pri njegovi poklici karieri. Hitro je napredoval v namestnika državnega tožilca v Pazinu (1851) in Tolminu (1852), kasneje pa še v vodjo državnega tožilstva v Gorici (1854). Zapleti okoli izdaje zemljevida so vplivali tudi na njegovo kariero državnega uslužbenca. Leta 1855 so ga premestili na nižje delovno mesto tajnika deželnega sodišča v Trstu. Naslednje leto je izstopil iz državne službe in postal notar v Sežani (1856-1863).

Revolucionarno leto 1848 je prebudilo in okrepilo zavest evropskih narodov, tudi slovenskega. Začeli so se pojavljati do tedaj nepredstavljivi kartografski izdelki in strokovne knjige, ki so podrobno prikazovali in opisovali narodna območja posameznih narodov. Pri predstavitvi s Slovenci poseljenega ozemlja je največje delo opravil pravnik Peter Kozler. Jasno izoblikovane zahteve slovenskega nacionalnega programa so komaj 24-letnega Petra Kozlerja vzpodbudile, da se je maja 1848 lotil pionirske naloge izdelave zemljovida slovenske dežele”, s katerim bi rojakom in svetu, kolikor se dá, natanko kazal, kako dalječ beseda slovenska seže”. Zaradi zapletov okoli izdaje je zemljevid, natisnjen leta 1853, lahko izšel šele osem let kasneje. V relativno kratkem času je leta 1864 in 1871 doživel tri ponatise. Nato 122 let ponatisa ni bilo. Zemljevid je za tedanji čas in politične razmere edinstveno narodnoprebudno delo. Med Slovenci tedanje dobe je bil zaradi nacionalnega naboja zelo popularen, nič manjši ni njegov pomen danes, saj še vedno velja za eno izmed svetinj slovenstva. 

Marčna revolucija na Dunaju leta 1848 je vzpodbudila številne dunajske Slovence, da so prevzeli vodilno vlogo v gibanju za združitev vseh Slovencev. Pridružil se jim je tudi Peter Kozler, ki ga je viharno leto 1848 kmalu potegnilo v središče slovenskega političnega življenja. Takoj se je z navdušenjem oklenil slovenskega zbora Slovenija, ki je pripravilo politični program Zedinjena Slovenija, in postal eden njegovih najbolj aktivnih članov.

V letih 1867-1877 je v kranjskem deželnem zboru zastopal volilne okraje Kočevje, Ribnica in Velike Lašče, v istem obdobju je bil tudi namestnik deželnega glavarja. Leta 1873 je kandidiral na volitvah za državni zbor, vendar brez uspeha. Pet let kasneje se je iz političnega življenja umaknil v krog svoje družine.

Zgodaj se je lotil tudi publicističnega dela za slovenske narodne zahteve. Že v času študija na Dunaju se je pod nekatere slovensko usmerjene članke podpisoval z psevdonimom P. Slémenski. Prvi je pisal o Slovencih na Ogrskem, v Benečiji in Istri ter razpravljal o političnih in kulturnih vprašanjih. V Kmetijskih in rokodelskih novicah se je zavzemal za takojšnjo uvedbo slovenskega jezika v urade in šole. Ostro je kritiziral zagovornike nemščine v državnem zboru in s tem sprožil vrsto časopisnih polemik in odprtih pisem o položaju slovenskega naroda in jezika. Bil je redni dopisnik prvega slovenskega političnega lista Slovenija. Poročal je o političnih dogodkih na Dunaju, zasedanju državnega zbora, objavil pa je tudi nekaj drugih odmevnejših člankov in razprav. Domoljubne članke je objavljal tudi v nemškem časopisu Allgemeine slawische Zeitung in tedniku Illyrisches Blatt.

Peter Kozler slovenske narodne zavesti in domoljubja ni prinesel iz domače družine, saj je bil po poreklu nemškega, kočevarskega rodu. Pridobil ju je šele med šolanjem v zgodnji mladosti. Pod vplivom Janeza Kersnika se je povsem ogrel za slovenstvo in bil od vseh treh bratov najbolj slovensko usmerjen. Druženje z nekaterimi ljubljanskimi kulturnimi veljaki, med drugim tudi s pesnikom Francetom Prešernom, je prav gotovo vplivalo na njegovo kasnejšo kulturno in politično delovanje. Takoj po prihodu na Dunaj leta 1843 se je sprijateljil z znanimi Slovenci, ki so tam študirali ali pa že stalno bivali. Dunajska družba ga je navdušila za Slovenijo in postal je eden najbolj vnetih borcev za pravice slovenskega naroda. 

V prvi polovici 19. stoletja so začetki industrializacije zajeli tudi slovenske dežele. Med prvimi gospodarstveniki in podjetniki najdemo tudi Petra Kozlerja in njegova starejša brata. Pri njihovem skupnem gospodarskem sodelovanju jih niso prav nič motili različni politični pogledi. Po očetovi smrti je prevzel njegovo trgovino z južnim sadjem na Dunaju, ki pa jo je kmalu prodal kočevarski trgovski družini Weber. Leta 1864 je skupaj z bratoma Ivanom in Josipom ter polsestro Marijo ustanovil družbo Bratje Kosler. Peter Kozler je bil vodja in solastnik največje pivovarne na tedanjem Kranjskem. Bil je med ustanovitelji Trboveljske premogokopne družbe, Kranjske stavbne družbe, upravni svetnik in podpredsednik Kranjske eskomptne družbe ter podpredsednik Matice Slovenske. Bil je tudi eden vodilnih bančnikov ter pospeševalec gradnje železnic in napredka v kmetijstvu. 

Pripravil:
Ivan Kordiš, prof.